|
Vse več se srečujemo z različnimi izrazi, kot so pasivna hiša, nizkoenergijska hiša, ekološka ali zelena gradnja in podobnimi strokovnimi pojmi, vendar nam je vedno manj jasno, kaj se resnično skriva za njimi. Zato je prav, da predstavimo posamezne pojme, ki jih pogosto srečujemo na področju trajnostne gradnje.
|
|
Biohiša je zgrajena iz naravnih materialov (les, opeka, kamen, glina,). Pri gradnji takšne hiše so pogosto prisotni radiostezisti, električno omrežje je napeljano tako, da povzroča čim manj škodljivih vplivov na zdravje. Nekatere biohiše upoštevajo tudi naravne možnosti mikrolokacije in so zato hkrati tudi bioklimatske hiše.. Hišna tehnika je pogosto tradicionalna in zajema maksimalno izrabo naravnih prednosti posameznega materiala ali rastlin. Bioklimatska hiša je obrnjena proti soncu, s čimer omogoča pasivno izkoriščanje sončne energije, in je bolje izolirana kot pri standardni oziroma klasični gradnji
|
|
Varčna hiša je hiša, ki za ogrevanje ne potrebuje toliko energije kot hiše, ki so bile postavljene v času, ko še cene energentov niso bile tako visoke. Varčna hiša je po nekaterih opredelitvah sopomenka za nizkoenergijsko hišo, vendar razlika med njima je, kajti za varčno hišo ni postavljenih standardov, poleg tega je danes varčnost pri novogradnjah samoumevna, zato termin varčna hiša izgublja pomen. Varčna hiša ima poleg običajne arhitekture objekta vključene elemente za pridobivanje energije na sami lokaciji (na primer zimski vrt). Poleg klasičnega načina ogrevanja in priprave tople vode ima predvidene elemente za izrabo obnovljivih virov energije.
|
|
Pasivno solarna hiša je toplotno zaščitena opečna stavba, ki z velikimi steklenimi površinami, obrnjenimi proti jugu zbira sončno energijo neposredno v prostor, kjer se energija hrani v masivnih delih, ponoči pa so steklene površine zastrte s toplotnimi zastirali. Sončna energija se v teh hišah zajema z različnimi tehničnimi rešitvami, kot so npr. direktni zajem, zimski vrt, toplotna dioda, vendar so te rešitve postale manj smiselne z razvojem pasivnih hiš. Pomembno vlogo dajejo načrtovalci obliki in usmeritvi stavbe, prav tako usklajeni in prilagojeni hišni tehniki, ki vsebuje nadzorovano prezračevanje, solarni ogrevalni sistem za pripravo sanitarne vode in podporo ogrevanju, naprave za zbiranje in rabo deževnice, računalniško krmiljeno opremo in nadzor inštalacij.
|
|
Ekološka hiša
Pod pojmom ekološka gradnja navadno razumemo gradnjo stavb grajenih iz do okolja prijaznih materialov, ki nimajo negativnega vpliva na človekovo zdravje in počutje in so praviloma naravnega izvora. Seveda pa mora imeti ekološka hiša tudi majhno porabo energije, kar dosežemo s primerno arhitekturno zasnovo, izkoriščanjem naravnih danosti mikrolokacije stavbe, z dobro toplotno zaščito ovoja stavbe, z nadzorovanim prezračevanjem, preprečevanjem poletnega pregrevanja in predvsem z uporabo alternativnih, do okolja prijaznih virov energije. Potrebno je opozoriti, da določeni materiali, ki niso naravnega izvora, sami po sebi niso do okolja in zdravja škodljivi, v kar proizvajalce zavezuje gradbena zakonodaja. Pomembna je uporaba gradiv glede na njihove negativne vplive, ki jih imajo na okolje. Po ocenah je ekološka hiša hkrati tudi nizkoenergijska hiša, saj je vsaka toplotna izolacija po svoje ekološka, ker zmanjša porabo energije. Strokovnjaki opozarjajo, da naziv ekološka gradnja velja predvsem za uporabo okolju primernih in neškodljivih materialov, vendar se ta izraz v praksi precej zlorablja, saj na tem področju odločno primanjkuje nadzora.
|
|
Zelena gradnja
V tujini (predvsem v Ameriki) se v največji meri uporablja izraz zelena gradnja (ang. Green building). To je gradnja, na račun katere se bistveno poveča učinkovitost na področju rabe energije, porabe vode, optimalne izrabe materialov pri gradnji stavbe, uporaba naravi prijaznih gradiv s čimer se zmanjšajo negativni vplivi na zdravje ljudi in samo okolje. To je možno doseči z napredno arhitekturno zasnovo, kvalitetnim načrtovanjem in dobro organizacijo gradnje, z boljšim obratovanjem in vzdrževanjem ter na koncu življenjskega ciklusa z odstranitvijo stavbe. Gre za tako imenovani celotni življenjski krog stavbe. Tako načrtovane in grajene stavbe v Sloveniji praviloma upoštevajo tudi standarde pasivne gradnje kot tudi pasivno solarne gradnje hiše.
|
|
Nizkoenergijska hiša
Nizkoenergijske hiše so precej podobne klasičnim hišam, le poraba energije je precej manjša zaradi boljše izolacije ter pravilne lege hiše. Za pravilno lego hiše se štejeta njena postavitev na lokaciji, kjer je izkoristek sončne energije čim večji in postavitev velikih oken na sončni strani, ter majhnih na senčni strani. Strokovnjaki med glavne odlike takšne gradnje navaja povečano toplotno zaščito, sodobne ogrevalne in prezračevalne sisteme, pasivno-solarno koriščenje sončne energije ter koriščenje toplote odtočnega zraka prezračevalnih naprav. Za nizkoenergijsko hišo so izoblikovani kriteriji o specifični letni porabi toplote za ogrevanje, in sicer med 15-45 kWh/m2. Takšna vrsta hiš je pogosta v Nemčiji, Avstriji, Švici in na Norveškem. Vse pogostejša, pa v zadnjih letih tudi v Sloveniji.
|
|
Pasivna hiša
Ime pasivna hiša ne izhaja iz pasivne izrabe sončne energije, temveč iz dejstva, da taka stavba maksimalno izkorišča in ohranja notranje vire energije kot tudi pridobljeno solarno energijo.. Med standarde je potrebno omeniti zrakotesnost, ki se preverja s posebnim testom zrakotesnosti, ključnega pomena je tudi konstrukcija zunanjih zidov, ki mora biti izvedena brez toplotnih mostov. Potrebno je upoštevati tudi arhitekturne zakonitosti, orientiranost hiše, obvezna je debela plast toplotne zaščite zunanjega ovoja stavbe, vgraditi je potrebno okna s trojno zasteklitvijo in navsezadnje je potrebna ogrevalna tehnika, ki izkorišča obnovljive vire energije. Strokovnjaki menijo, da pasivne hiše v nasprotju z ekološko gradnjo ne poudarjajo dovolj uporabe naravnih materialov, kot so les in opeka za konstrukcije in toplotnoizolacijskih materialov iz lesnih izolacij, celuloze in ovčja volne. So pa prepričani, da so lahko pasivne hiše narejene tudi iz povsem naravnih oz. ekološko neoporečnih materialov. Pasivna hiša je načrtovana tako, da za svoje obratovanje porabi zelo malo energije, takšna zgradba ne sme presegati 15 kWh/m2 (=1,5 litra olja/m2) letne porabe energije za ogrevanje. To majhno potrebno toploto za ogrevanje je mogoče dovesti pri manjših hišah z ogrevanjem vtočnega zraka nenadomestljivega prezračevalnega sistema, ki sočasno zagotavlja tudi vračanje toplote izrabljenega zraka. V primerjavi s klasično grajeno hišo potroši pasivna hiša približno 85-90% manj energije za ogrevanje. Pravilno načrtovane hiše praviloma ne potrebujejo aktivnega hlajenja na področju kontinetalnega dela Slovenije. V alpskem prostoru je bilo v zadnjih 20 letih zgrajenih že preko 20.000 pasivnih hiš. Večina investitorjev se ob izrazu pasivna hiša ustraši zahtevnosti načrtovanja, drage izvedbe ali pa neznanega področja. Zahtevnost gradnje ob pravi strokovni pomoči ni nič posebnega, stroškovno pa razlika v izvedbi klasično izolirane hiše oziroma v izvedbi pasivne hiše ne predstavlja več kot desetino celotne vrednosti investicije, s tem, da lahko to razliko pokrijemo z nepovratnimi sredstvi, ki jih nudi država preko Eko sklada izključno za namen spodbujanja gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš.
|
|
Ničenergijska hiša
Ničenergijska hiša je nadgradnja pasivne oziroma solarne pasivne hiše. Tako imenujemo hišo, ki v letnem povprečju celotno porabljeno energijo, torej toplotno in električno energijo, sama pridobi iz sončne energije s pomočjo fotovoltaičnih in solarnih sprejemnikov. Od javnega energetskega omrežja ni neodvisna, saj poleti presežek električne energije odda v omrežje, pozimi pa jo porablja iz javnega omrežja. Taka hiša ponoči in v oblačnih dnevih premošča potrebe po toploti iz shranjene energije v velikem hranilniku toplote.
|
|
Plusenergijska hiša
To je objekt, ki pridobiva vso potrebno energijo iz sončne ali vetrne energije. Električno energijo pridobi s pomočjo sončnih celic ali vetrnih turbin, in sicer v večjem obsegu kot jo potrebuje za lastno delovanje oz. ustvarja presežek. Višek energije oddaja v javno električno omrežje.
|
|
Če povzamemo, v javnosti se pojavljajo sorodni izrazi trajnostno grajenih objektov, kot so zelena gradnja, pasivna gradnja, biohiša, varčna hiša, nizkoenergijska hiša in podobno. Vsem definicijam je skupno predvsem to, da stremijo k čim manjši potrebi po ogrevanju in hlajenju stavbe in čim boljšem izkoriščanju alternativnih virov energije, ki čim manj obremenjuje okolje.
RE/MAX Zelena agencija
Štefan Piškur
|
